Pregrada.info - nezavisni pregradski portal

Pregračka rivijera - skračeni idejni nacert (plan za ostvarenje stolietne seje, Pregračanaf i Pregračanki - Kanal Pr-Pr)

Naša stranka pokreče i nudi na usvajaje inicijativu da se prekopa kanal od Praputnjaka pre Bakru do Pregrade, h duljini od 133 kilometraf, širine 50 metri i dubine kak bi ke trebalu, a najmej, h cieli dužini - 35 metri ispod razine Jadranskega muora. H daljnjemu tekstu kanal se bu spomijal pod imenam Kanal Praputnjak - Pregrada ili skračenu: Kanal Pr-Pr.

Naš pregrački, zagorski kraj, zna se dobru, preferiera razvijaje turizma, prakticieraje turizma ke se god more i da, a s druge strane gospodarski rast pod saku cienu, ali samu čistu industriju, prosim liepu. 

Hu tem i takvem turizmu mi sma došli do zaključka da jena velika falinga našemu kraju je tuo ka nemama rivijeru.

Za centar zagorskega turizma mi sma si odabrali baš Pregradu i naša stranka je več zabezecala jenu parcelu puolegi liepe nuove Zagorske magistrale, h Velikem Trgovišu, kam bi se postavila tabla z natpisam:

DOBRODOŠLI K NAM, NA PREGRAČKU RIVIJERU - MUORE TAM KE GA NIESTE OČEKIVALI!!!

Financijsku pokriče našega plana realizieralu bi se punu leš nek bi si tuo prosečni čovek mogal i zamisliti. Tajna je hu tem da se troški podeliju na več stran. Da svi platiju nekaj, a pregračani i pregračanke nič. 

Pervu - jena trečina penez povliekla bi se s fondaf Evropske unije keri su namejeni za kanale i nuove vodotoke. Poznatu je da su Poljaki duobili od Evropske unije peneze ka su si napravili kompletnu nuovu rieku h dužini od 247,3 kilometraf, od grada Lawowicza do Severnega muora. Ta jim je rieka trebala zatu ka su planierali napraviti još tri nuove hidrocentrale, a niesu jih meli kam postaviti na stare, postoječe rieke. Takvih je primeraf h Evropski uniji kuliku češ.

Poljakima se je, na žalost, potkrala mala greška h projektni dokumentaciji, ka niesu splanierali ke buju zeli vuodu za rieku, ali tie se problem upravu rešava h Bruxellesu. Mi tih i takvih problemaf nemrema meti jer niesma tak bedasti kak uni, oprostite na izrazu.

Mi buma skopali kanal, a vuode h Jadranu, fala Bogu, ma dosta. Či bi sfalilu, morema se prekopčati na Sredozemnu muore, a za veliku silu i na Atlantik. Vuode kuliko češ i nemre zmenkati.

Drugu - veči diel Kanala Pr-Pr šol bi, odnosnu, kuopal bi se čes susednu nam i prijateljsku Sloveniju. Tuj je caka kere se do zde nigdu nij zmislil osim naše stranke i jujninega stručnega tima. Tuj su penezi! Slovenci, kak znama, furt se i furt žaliju kak nemaju dosti muora, kak jim fali pristup k otprenemu muoru i tak delj.

Evo rešeja!

Čete muore? Izlaz na muore? Platite kopaje kanala! I tuo ne se, nek samu jenu trečinu ciene! Ideja je naša (hrvacka), muore je naše, kamieje i zemlju kaj bu se skopalu slobanu si zemete i prodate po teržišni cieni ke got i komu got čete. Samu je trošek kopaja vaš i tuo ne cieli! Jena trečina ciene kanala bila bi naša fer ponuda Slovencam.

Treče - buduči da bi projekt bil od strateškega interesa za Republiku Hrvacku zatu ka bi se blagodati mediteranske klime, priobalnega turizma, i sega kaj uz tuo ide zabili kak klin, gliboku kak nigdar, h dubinu hrvackega kopna, h serce i cviet Hrvacke, onda bi, jas sam siguren, mogla i naša deržava nekaj pripomoči.

Pomoč i prijoritiet pri izdavaju potrebnih dozvoli, olakšavaje komplicieranih procedur, uvrštavaje h prostorne i razvojne planove gradaf i županij kud bi Kanal Pr-Pr šol, se podrazumieva.

Jena trečina troška kopaja je zbiljam mala ciena, u odnosu na dobrobiti kere buju sliedile. Naj si naša deržava k temu samu zamisli kakvu bu zapošljavaje krenilu, do kanal počnema kopati! Onda nebu registrierana nezaposlenost 21,5 %, nek -21.5 %. Z drugim riečima, nezaposlenost bu prešla h minus! Deržavi bu se se vernilu čes par liet zatu ka, makar tak dugačkih kanalaf več ma h svietu, baš takvega nema baš nikeri.

Več ga zde morema zvati - Hrvacku čudu!

Kanal Pr-Pr bi se pre Bežancu razdvajal na dva diele. Jen bi šol lievu prema Pregradi, a drugi diesnu prema Bušinu.

Pregračku puolje bi se skopalu na potrebnu dubinu i širinu i napravila bi se prekrasna laguna, raj za kupače, okružen zagorskim zelenilam, ternacima, tranikima i tersjima. Klieti bi se, puolek velikih poticajaf deržave i našega Grada, se do jene prenamenile f hiže za kratki koncentrierani odmor, ke bi se guosti mogli počiniti i do kraja opustiti.

H drugi fazi, Kanal Pr-Pr bi se proširil h Soupotsku poulje, pod prekrasne obronke Verljajšice, Gore i Kamešaka.

Diesni krak Kanala Pr-Pr, ke bi vuodil prema Bušinu, dopeljal bi nas h luku, h keri bi bez problema pristajali ne samu razni lovaši z megajahtami nek i veliki kruzeri s hiljadama turistaf. Pre Evropskem odboru za proizvodnju, trebali bi naši eurozastupniki, keri got buju zabrani zde na izborima, več zde početi lobierati da se donese odluka da bi se veliki bruodi smeli proizvoditi samu z brzinami napret - bez rikverca! Kužite zakaj? Kad bruod h Bakarskem zaljevu skrene prema nam, h naš Kanal Pr-Pr - nema nazaj!

Vozi do Bušina ke buš se okrenil! A kad dojdeš h Bušin, tam su ti več Klenice i Vuojsak i Duolja i Guorja Plemejšina i pregračke plaže su ti prek briega, nebuš tak bedast da propustiš raj zemaljski zatu ka si slučajnu skrenil.

Penezi ne bi kapali nek bi špricali na sve strane! Nigdu nijbi trebal nič drugu delati nek samu pobirati te peneze ke bi turisti suobuj donesli. Jen umetnik z Zagreba, ke nas je htel tužiti da sma mu hkrali ideju za projekt, poklje otprenega spominka priznal je da jengava ideja ipak nij bila tak detaljna i odustal je od tužbe.

Tie nacert projekta keri upravo predstavljama jas i moja stranka ne košta nič. To jest, košta, ali mi sma odlučili pogutniti i prejti prek tega našega troška za dobrobit našega naroda i drugih ljudi.

Či duo treba, slobanu si pogleda, mi mama skopierane primjerke, kak se dielaju projekti za strukturne fonde EU. Či ma negdu kakvu buolju ideju, naj veli ili naj čkomi, buolje mu je.

Za kraj, naš stranački puozdraf:

"Či ti je dosadnu, primi se posla!"

Živeli!